Strana posvetena na
Skopskiot "Gradski muzej"





Muzejot na grad Skopje e kompleksen muzej i e formiran vo 1949 godina. Smesten e vo zgradata na starata `elezni~ka stanica koja be{e razurnata od katastrofalniot zemjotres vo Skopje 1963 godina, a samo tretina od objektot e za~uvan i adaptiran za potrebite na Muzejot.Raspolaga so 4500m2 od koi 2000m2 se izlo`ben prostor prostor. Muzejot dosega realiziral pove}e tematski izlo`bi i sekoja godina organizira pove}e aktivnosti, me|u koi e i tradicionalnata svetska izlo`ba na karikaturi. Od postojanite izlo`bi vo 1974 godina ja realizira izlo`bata "Skopje vo izgradba", koja postojano se dopolnuva so novi eksponenti i novi pokazateli vo razni oblasti od razvitokot na Skopje.Vo 1979 godina e realizirana izlo`bata "Skopje vo N.O.V. i Narodnata revolucija 1941-1944" koja, isto taka, povremeno se dopolnuva so novootkrieni dokumenti ili so drug vid eksponati.Vo salata za povremeni izlo`bi koga nema drugi tematski izlo`bi, izlo`eni se sporedbeni fotografii na Skopje nekoga{ i sega.
Impozantniot objekt na starata `elezni~ka stanica e eden od najvpe~atlivite objekti vo strogiot centar na gradot.Toj objekt prestavuva simbol na zemjotresot od 1963 godina ,a zaedno so kameniot most simbol na glavniot grad na Makedonija.

 

 

  
 

 

  
 

Muzejot na sovremena umetnost" Skopje
 

 




 

Idejata za sozdavawe na "Muzejot na sovremena umetnost" datira u{te pred zemjotresot. No do nejzinoto realizirawe doa|a po 1963 godina. Osobeno vlijanie prestavuva{e solidarnosta na umetnicite od celiot svet posle ve}e spomenatata katastrofa. So toa ovaa ustanova stanuva ne samo spomenik na edna blagodarna manifestacija, ~uvar na dobienite vrednosti, tuku i ustanova {to e mesto na sredba na site sovremeni dvi`ewa. Proektot za izgradba na "Muzejot na sovremena umetnost" e podarok na polskata vlada do gradot Skopje, i e delo na trojca polski arhitekti. ^etiri godini po zemjotresot muzejot gi otvara svoite vrati.Vo prostoriite na muzejot se izlo`eni okulu 3 000 likovni dela podareni od iljada umetnici od okulu ~etiriesetina zemji na svetot. Osobeno vnimanie privlekuvaat delata na umetnicite kako: Pikaso, Hartung, Kaldler, Divie, Baj, Sula`, Kemeni, Lubarda, Martinovski, Veli~kovi} ,Kondovski, i drugi.

 

 

  
     
 

Umetni~kata galerija "Daut-Pa{in Amam" Skopje
 

 




 

Daut-Pa{iniot Amam e eden od najmonumentalnite spomenici na islamskata profana arhitektura. Podignat e vo vtorata polovina na XV vek od strana na Daut-pa{a. Osnovata e pravoagolnik so pro{iruvawe na severnata i ju`nata strana.Denes amamot ima tri vleza:

isto~en
zapaden i
ju`en.
Po restavracijata od 1948 godiana. Severniot vlez e zayidan.Yidovite se masivni, od krupen kamen i tuli soedineti so malter.Vo vnatre{nosta amamot sodr`i 15 razli~ni po golemina prostorii, site zasvodeni so kupoli, pove}eto od niv se so yvezdesti otvori preku koi prodira difuzno svetlo vo vnatre{nosta na gradbata. So adaptacijata na amamot, umetni~kata galerija dobi prigoden prostor za svojata postojana izlo`ba, prethodno osposobuvaj}i se so muzejskite normi. Objektot e adaptiran za potrebite na galerijata vo 1948 godina i egzistira do denes so ista namena. Vo 1980 godina e izvr{eno u{te edno renovirawe na vnatre{nosta na galerijata. Denes, umetni~kata galerija ima oddel za srednovekovni ikoni, so povremena prezentacija kopii na freski i maketi na srednovekovnite manastiri od okolinata na Skopje. Permanentnata prezentacija na sovremenata makedonska likovna umetnost, dadena hronolo{ki, zapo~nuva so po~etocite na makedonskoto slikarstvo od krajot na XIX vek pa se do denes. Galerijata e organizator na mnogubrojni likovni manifestacii vo tekot na celata godina. Vo poslednive dve-tri godini, galerijata ja pro{iri svojata aktivnost i na drugi kulturni dejnosti:
koncerti
teatarski prestavi (so kameren karakter)
promocii na knigi
i drugo.
Umetni~kata galerija "Daut-Pa{in Amam" prestavuva eden isklu~itelen vid na gradba, karakteristi~en za na{eto minato, istovremeno ovaa gradba prestavuva edna od gordostite na gradot koja ne navra}a na negovoto minato.