Ja bri{am prazninata i sozdavam iluzija deka celata svetlina e tamu kade {to si TI...Postoi{ kako nade`, qubov, kako glas {to sakam da go
slu{am....

Kolku e odvratno ova ~uvstvo {to me obzema. Sama so moite misli za minatoto, vreme koga se be{e poinaku, vreme koga ne bev sama, vreme koga ti ~ekore{e so mene. I odedna{.... se vrtam i ne te gledam do mene. Zo{to? Zo{to me ostavi da lutam osamena i vosite da go baram tvojot lik, odedna{ ti si nasekade, te gledam vo site, sakam da te dopiram i.... toa ne si ti! Povtorno osamena ve}e nemislam na ni{to. Zo{to da mislam na ne{to {to go imav vo moite race i go ispu{tiv zasekoga{? No ne moram da ne mislam na vremeto koga imav krilja i mo`ev da letam, a sega sum osamena...na dnoto. Vo ovie no}i gledam svetlina, toa ne si ti... no, ne, mora da sonuvam, no toa navistina si ti.
 Se vra}a{ kaj mene, se vra}a{ so istata nasmevka kako i prviot pat, istiot ~ekor, istiot. No jas ne sum istata. Me dopira{ so nekoja srame`livost i strav vo dopirot i vedna{ ja povlekuva{ rakata.^uden pogled vo tvoite o~i. Povtorno me gleda{ so strav. No sega jas sum takva kakva ti me napravi, kakva {to me gleda{, a {to gleda{ ni samiot ne
znae{, no ni jas neznam {to sum pove}e, zo{to tvojata pojava ne me privlekuva kako porano. Podmolno me obzema tagata, povtorno i beskrajno sum osamena, za drugi postojam no ne i za tebe. Ne pove}e....

EDNA OBI^NA OSAMENOST

Misli{ na ne{to ednostavno zo{to samo ednostavnote raboti te pravat sre}na. Ne bara{ ni{to drugo od `ivotot, samo ednostavna smisla, potreba da bide{ sakana, eden ~ekor pove}ekon sebe. Koga na eden vrv ke se spojat ednostavnosta i nevozmo`noto, ne ostanuva
ni{to, osven edna obi~na osamenost, praznina vo koja gi ostava{ svoite misli. Sozdava{ iluzija deka mo`ebi ke go ispolni{ nekoga{ svojot `ivot so raboti koi nikoga{ nikoj nemo`e da ti gi odzeme . I povtorno misli{ na ednostavnost, zo{to samo ednostavnite raboti te pravat sre}na, ne bara{ ni{to, ja dobiva{ nesre}ata koja se sostoi od tebe. Mo`ebi zatoa sre}ata e daleku od ona {to go zaslu`uva{...

Temnina od crni sni{ta i magija vo plitkosta na du{ava moja se zbrala sozdadena od lo{iot zbor na usni {to za mene se edinstveni od {to pijam otrov i naslada istovremeno.I neznam {to pi{uvam zbormil za srceto zakoraveno od grubost.Samo kolku solzi vide polnata mese~ina koga ja povikuvav da mi go vrati sre}niot mig.Moevo srce e tolku povredeno {to neznam {to e gluma, a {to vistinska sre}a.I se toa e napi{ano nerazbirlivo i toa kako i moite ~uvstva e nevozmo`no, a moite iluzii izgledaat vozmo`ni samo zatoa {to jas veruvam...

I koga ti{inata se obiduva da mi donese mir vo du{ava, vo mojata glava seu{te se borat mislite so vremeto.Kako da sakam da pobegnam od slednata misla no eve ja, doa|a.Se vrativ nazad.Go nau~iv patot.I povtorno go vidov sonceto koe za mig donese toplina vo moeto srce.Zanesena od ubavinata, dlaboko vozdivnav i go po~uvstvuvav mirisot na rozata.Bev vo rajot i go vidov svojot ANGEL...No toa be{e za mig...a potoa, potoa povtorno bev sama....

Vie {to stradate zatoa {to qubite, qubete u{te pove}e.
Da se umre od qubov - toa zna~i da se `ivee od nea!!!

QUBOV...

...QUBOV

POVIKOT NA SMRTTA E I POVIK NA QUBOVTA.SMRTTA E SLATKA AKO TAKA MISLIME ZA NEA, AKO JA PRIFATIME KAKO EDEN VID QUBOV...