PLANOVI ZA OSVOJUVAWE NA SEVERNA AFRIKA, [PANIJA I SICILIJA

     Sepak, najseriozni podgotovki Aleksandar Makedonski planiral da prezede za udar vrz Kartagena, so tendencija za nejzino celosno pot~inuvawe. Ova zna~i deka toj planiral zazemawe na cela Severna Afrika (dene{nite: Libija, Al`ir, Tunis i Maroko), a potoa i zazemawe na celiot Pirinejski Poluostrov ([panija, Portugalija i Andora) i Sicilija so pretenzii za napad na teritorijata na dene{na Italija. Deka seto ova ne se samo obi~ni pretpostavki, ~itame vo knigata na Vilken, kade pi{uva:

     Ima podatoci od koi mo`e da se vidi deka iljada voeni brodovi so pogolemi razmeri trebalo da bidat izgradeni vo Fenikija,Sirija, Galicija i Kipar za pohodot protiv Kartagencite i drugite narodi {to `iveeja na drugiot morski breg na Afrika, [panija i na bregovite do Sicilija.
 

     Inaku, Aleksandar najavuval osvojuvawe na Kartagena i na Sicilija u{te dodeka bil na dale~niot Istok. Zna~i, nesomneno deka postojat dokumenti od koi mo`e da se sogledaat idnite osvojuva~ki planovi na ovoj na{ car. Do kolku toj ne umrel prerano, mo`eme so sigurnost da pretpostavime deka negovata imperija bi bila mo`ebi i dvojno pogolema od onaa {to ja sozdal za svoite triesetina godini `ivot. Osven toa, tuka se i zabele{kite na Heronim od Kardija, od koi isto taka se gledaat idnite planovi na Aleksandar Makedonski. Kone~no, malku e poznato deka po vra}aweto od Indija, vladetelite na site toga{ni pozna~ajni zapadnoevropski i afrikanski zemji, otkako ja slu{nale vesta deka Aleksandar se vra}a kako pobednik od Indija, ispratile svoi ambasadori za da go pre~ekaat ovoj car. Taka, u{te pred da vleze vo Vavilon, kaj nego do{le oficijalni emisari od Kartagena, od Italija (Etrurci i Rimjani), pa duri i Iberijci i Kelti od dene{nite [panija i Francija. Site tie so neskrien strav se nadevale deka }e doznaat barem ne{to za negovite idni osvojuva~ki nameri. Za `al, smrtta go prekinala negoviot plan toj, zaedno so svojata Makedonija, da stane gospodar na celiot svet. Sekako deka negovata ogromna finansiska mo} {to se zgolemuvala so sekoe negovo novo osvojuvawe i prilivot na nova vojska od osvoenite zemji, se u{te edna indicija deka Aleksandar }e uspeel vo site svoi zamisli. Na krajot, germanskiot nau~nik Urlih Vilken za seto ova }e zaklu~i:

     Aleksandar, otkako stana gospodar na Azija, razmisluva{e za osvojuvawe na celiot svet. Toj verojatno e edinstveniot ~ovek vo istorijata koj gi podgotvuva{e ovie ogromni planovi za da stane "svetski vladetel" vo vistinska smisla na zborot.