OTKA@ANATA POSLU[NOST

     Ostavaj}i silna vojska vo Baktrija, letoto 327 godina p.n.e. Aleksandar povtorno ja pominal rekata Parapamis so okolu 40.000 lu|e, me|u koi imalo i novi podanici, a vo proletta 326 godina pr.n.e. go preminal Ind i kaj rekata Hidaspa go pobedil indijskiot kral Por. Vo periodot na tropski do`dovi Aleksandar go prodol`il svoeto osvojuvawe i istra`uvawe na Penxap, stignal do rekata Hifasa, me|utoa iscrpenata vojska za prvpat mu otka`ala poslu{nost na makedonskiot car so pasivno odnesuvawe, koe zakanuvalo opasnost da se pretvori vo otvoren bunt, ta zatoa naredil povlekuvawe nazad kon tatkovinata. So novoizgradenata makedonska flota Aleksandar III Makedonski i makedonskiot admiral Nearh so eden del od vojskata se spu{tile 1.600 km po rekata Ind s# do nejziniot vliv vo Indiskiot Okean, kade stignale vo 325 godina pr.n.e., a drugiot del na vojskata pod vodstvo na makedonskiot vojskovodec Krater go sledele po kopno. Ottamu Krater so del od vojskata bil ispraten preku Arahozija kon Vavilon, a prviot makedonski admiral Nearh so makedonskata flota bil ispraten na nau~na ekspedicija pokraj bregot na Persiskiot Zaliv, dodeka Aleksandar III Makedonski so glavninata na makedonskata vojska trgnal preku pustinskite predeli na Gedrozija i stignal do Pura, ostavaj}i tri ~etvrtini od svojata vojska vo surovite pustinski predeli na Gedrozija, a vo dekemvri 325 godina pr.n.e. se sostanal so Krater kaj Pasargada i vedna{ se upatil kaj Suza kade stignal vo fevruari 324 godina pr.n.e.
 

     Vospostavuvaj}i go svojot avtoritet so prezemawe energi~ni merki, Aleksandar Makedonski pristapil kon ogromni podgotovki za pohod na Arabija so cel da gi povrze svoite najbogati pokraini, Vavilon i Egipet. Vojskata i flotata ve}e bile podgotveni za pohod, no, spored edni izvori, na 10 juni, a, spored drugi izvori, na 13 juni 323 godina pr.n.e. Aleksandar Makedonski umrel vo Vavilon, kako posledica na bolest ili na postepeno truewe.

     Impozantnoto delo na Aleksandar Makedonski e sozdadeno blagodarej}i na negovata isklu~itelna intelektualna i genijalna voena sposobnost, blagodarej}i na nadmo}nosta na nepobedlivata makedonska vojska koja ja vodele isklu~itelno nadareni makedonski generali vo pohodot za osvojuvawe na svetot i vo najgolemata nau~na ekspedicija za spoznavawe na svetot.

     Aleksandar Makedonski e zaslu`en za {irewe na makedonska i makedonisti~ka kultura po isto~nite zemji so cel preku ogromnoto Makedonsko Carstvo so teritorija od 3,8 milioni kvadratni kilometri od Makedonija (Makedonskiot Poluostrov) i Sredozemnoto More do Ind i od Nil do Sir - Darja da gi obedini mno{tvoto narodi, rasi i kulturi. Toj sozdal nova era za istorijata na ~ove{tvoto, obiduvaj}i se da ja obedini, sozdavaj}i nova epoha na makedonstvo i makedonizam, kade duhovnoto i intelektualnoto nasledstvo na Makedonija, kako mitolo{ka, predistoriska, istoriska i predbibliska zemja, na Makedoncite, kako najstar civiliziran narod na svetot, na makedonstvoto, kako supstrat na najstara pismena i druga tradicija na svetot, i na makedonizmot, kako najprogresivno svetsko dvi`ewe so filozofijata na makedonskiot sinkretizam kako pole za kulturen natprevar na narodite, navleglo, gi so`ivealo i nad`ivealo site oblici na rimskiot `ivot i kultura postavuvaj}i gi temelite ne samo na novata Zapadna civilizacija, tuku i na celiot civiliziran svet.