NAJSLAVNA EPOPEJA

    Ovaa najslavna makedonska epopeja od vremeto na Filip II Makedonski (382 - 336 godina pr.n.e.) i Aleksandar III Makedonski, koja neizbri{livo go proslavi imeto na Makedonija i na Makedoncite, i den - denes e me|nik na ve~nosta i so svojot trnovit, no bleskav pat ni zra~i nade` i svetlina za site {to se i {to se ~uvstvuvaat Makedonci.

     U{te vo 337 godina pr.n.e. Filip, po bleskavata pobeda kaj Heroneja vo 338 godina pr.n.e., uspeal da gi natera site gradovi - dr`avi~ki od Atika i Peloponez, osven Sparta, da ja priznaat hegemonijata na Makedonija, no najmudriot ma` na anti~kiot svet nikoga{ ne dozvolil tie da stanat nekoj konstitutiven element na makedonskata dr`ava, odnosno na Makedonskata Imperija. Po negovoto kovarno ubistvo vo 336 godina pr.n.e. za vreme na golemite sve~enosti vo Ege - najsvetoto mesto za pogrebuvawe na site Makedonski carevi, negoviot sin Aleksandar III Makedonski najenergi~no interveniral protiv site sueti na takanare~enite elinski gradovi - dr`avi~ki, a osobeno na Teba, koja ja uni{til do temel, kako i protiv site obidi na Trakijcite, Tribalite, Getite ili Gitite, Ilirite, Skitite itn., {titej}i go integritetot na makedonskata vlast i zacvrstuvaj}i go prestolot na Makedonskoto Carstvo vo Pela.
 

     Zavr{uvaj}i go Makedonskiot univerzitet vo Stagira, toj dobil izvonredni znaewa od makedonskiot filozof i nau~nik Aristotel i so svojata neizmerna genijalnost, itrina, umnost i strategiska darovitost vo tekot na zimata 335 - 334 godina pr.n.e. izvr{il temelni podgotovki, sozdal najmoderna vojska vo svetot, prisobral sojuznici, vrbuval naemnici, podgotvuval brodovi i se zapoznaval so voenoto delo i vojuvaweto. I pokraj te{kata finansiska sostojba vo koja se na{ol so dolg od 1.300 talanti, bidej}i site finansiski sredstva gi vlo`il vo oru`enite sili, Aleksandar sozdal najgolema i najkvalitetna vojska vo pove}eiljadaletnoto postoewe na Makedonija i Makedoncite. Makedonskata vojska vo vremeto na genijalniot vojskovodec Aleksandar imala sevozmo`ni takti~ki kvaliteti i vo sporedba so evropskite i so site drugi protivnici na aziskite vojuvawa, taa i vo takti~ka i vo operativna smisla bila izrazito najnadmo}na, nepobedliva. Pa zatoa, ostavaj}i go iskusniot Filipov general Antipatar so 12.000 pe{adijci i 1.500 kowanici da ja ~uva makedonskata dr`ava so prestolnina vo Pela, proletta 334 godina pr.n.e.
Aleksandar III Makedonski so 30.000 pe{adijci (19.000 te{ki, 9.000 sredni i 2.000 lesni) i okolu 5.200 kowanici (3.400 te{ki i 1.800 lesni) go preminal Elespont ili Helespont (Dardanelite) so okolu 160 triremi i mnogubrojni trgovski brodovi, se istovaril od Makedonskiot Poluostrov vo Mala Azija i trgnal da go spoznae svetot, baraj}i go krajot na svetot, osvojuvaj}i ja Mala Azija, Sirija, Egipet i Persija, stignuvaj}i do Ind i sozdavaj}i Makedonska Imperija so teritorija od 3.8 milioni kvadratni kilometri, raseluvaj}i okolu 1.000.000 lu|e od Makedonija i Makedonskiot Poluostrov vo novoizgradenite okolu 80 Aleksandrii vo koi go zasea semeto na makedonskata tradicionalna kultura i makedonisti~kata civilizacija. Doblesta da se izbori da bide priznat kako nenadminliv, najgolem vo redot na najgolemite vojskovodci na svetot ja zdobil so hrabrost, znaewe i nenadminliva genijalnost na strateg vo takvi bitki kako onie kaj rekata Granik vo 334 godina pr.n.e., kaj Is vo 333 godina pr.n.e. i kaj seloto Gavgamela vo 331 godina pr.n.e., primenuvaj}i ista genijalna taktika na kosa formacija izvojuval bleskavi pobedi nad pomnogubrojnata persiska vojska na Darij III Kodoman (335 - 330 godina pr.n.e.).