METODI^NA I UNI[TUVA^KA STRATEGIJA

     Voenite analiti~ari tvrdat deka Aleksandar e pretstavnik na metodi~nata i uni{tuva~kata strategija; vo oblasta na taktikata koristel sodejstvo na kowanicata i pe{adijata - nepobedlivata makedonska falanga, a negoviot makedonski vojni~ki genij se zasnoval najmalku na 13.000 godini kontinuirana pismena tradicija na makedonskata civilizacija, na izvonredno {iroka makedonska kultura, koja mu ovozmo`i da bide i strateg, i filozof, i lekar, i nau~nik, i graditel, i diplomat, i dr`avnik, i istra`uva~, i osvojuva~, i vizioner. Pri siot kosmopolitizam, genijalniot dr`avnik i vojskovodec, Aleksandar III Makedonski, sekoga{ se ~uvstvuval Makedonec i, kako {to tvrdat izvorite, nekade kaj Hirkanija pred elitnite makedonski korpusi od 20.000 pe{adija i 3.000 kowanica toj izjavil : "Jas svetot go osvojuvam za Makedoncite".

     Zamislata da sozdade novo, svetsko op{testveno ureduvawe, kade site narodi, rasi, religii i kulturi }e se isprepletat vo ramkite na golemoto Makedonsko Carstvo so nov glaven administrativen, kulturen, trgovski, ekonomski, verski itn. grad, spored tvrdeweto na Heraklit i raska`uvaweto na Aleksandrijcite, "... po planovite na svoite arhitekti" i "... sebesi na spomen osnoval golem mnogunaselen grad ... i mu go dade svoeto ime", - veli Plutarh. Aleksandrija, pome|u ezeroto Marsot i ostrovot Far, bila so arhitektonsko - gradograditelska kompozicija vo vid na makedonska hlamida, spored planot na makedonskiot arhitekt Dejnokrat Rodoski i pod rakovodstvo na gradeweto na Kleomen od Navkratis. Novata svetska makedonska prestolnina po~nala da se gradi pri krajot na 332 i vo po~etokot na 331 godina pr.n.e. i s# do izgradbata na Konstantinopol Aleksandrija vo Egipet bila najva`niot centar na Sredozemnoto More, vo nea bila izgradena najgolemata biblioteka na anti~kiot svet, ~ij direktor vo tretiot vek pr.n.e. bil slavniot makedonski nau~nik Eratosten.
““

     Okolu I vek naselenieto na Aleksandrija broelo okolu 1.000.000 `iteli, a nejzinata povr{ina okolu 100 godini pr.n.e. dostignala 891 hektari.

     Aleksandar Makedonski vo sedummilionskiot Egipet bil edinstveniot {to gi imal dobieno site bo`ji po~esti izrazeni vo tri ranga i toa: kako Horus bil bog, kako sin na Ra bil sin na gospod i kako sakan od Amon toj bil milenik na bogovite, odnosno izbran od Ra. Po osvojuvaweto na Egipet i negovoto proglasuvawe za faraon na Egipet, uspeal da gi osvoi site ~etiri prestolnini na Persiskoto Carstvo: Vavilon, Suza, Persepol i Ekbatana. Vo Suza go zarobil golemoto bogatstvo na Darij III Kodoman vo iznos od okolu 50.000 talanti vo zlato i srebro, a u{te so pogolemo bogatstvo se zdobil vo Persepol i Rasargada. Vo 331 godina pr.n.e. takanare~enite Elini od Sparta so pomo{ na persiski dariki dignale vostanie protiv makedonskoto vladeewe, no iskusniot i odlu~niot Filipov general Antipatar go zadu{i vostanieto so pobedata nad Spartancite kaj Megalopol so {to mu ovozmo`il na Aleksandar Makedonski da go prodol`i svojot pobedonosen od kon severoisto~nite pokraini na Darievoto Carstvo.

     Vo 330 godina pr.n.e. Darij se zasolnil vo Medija, no uspeal da prisobere samo 6.000 pe{adijci i 3.000 kowanici, pa zatoa otstapil od Erbakana kon Baktrija i vo 330 godina pr.n.e. bil ubien od negoviot satrap Bes, koj begaj}i od makedonskata kowanica i makedonskata nepobedliva falanga se upatil kon Istok. Vo 329 godina pr.n.e. vojskata na Aleksandar III ja minala rekata Parapamis i vlegla vo Baktrija, a potoa ja minala i Oks (Amu - Darja), kade Aleksandar go fatil i go pogubil Bes, a potoa izbil do Jaksart (Sir - Darja) na severoisti~nata granica na nekoga{noto Persiskoto Carstvo kade ostanal s# do proletta 327 godina pr.n.e.