Pokraj monumentalnite arheolo{ki ostatoci na drevniot makedonski grad Stobi, vo impozantniot makedonski teatar na gradot na stolbovite, gradot na Belata zora (Bilazora), denovive se prisetivme na negovoto makedonsko kontinuirano postoewe od praistorijata do denes i vo ovoj star grad, kako {to go narekuva rimskiot istori~ar Tit Livij (59 godina pr.n.e. - 17 god. n.e.) vo negovata "Istorija od osnovaweto na Gradot" vo 142 knigi, so povod ja odbele`avme 2.327 - ta godi{nina od smrtta na najisklu~itelniot dr`avnik i najgolemiot vojskovodec na stariot vek i na site drugi vremiwa Aleksandar III Makedonski (356 - 323 godina pr.n.e.) - car na Makedoncite od 336 do 323 godina pr.n.e. i najlegendarnata li~nost na izminatite iljadaletija, koja e prisutna vo literaturite na pove}e od 80 narodi na svetot od Anglija do Malajskiot Poluostrov.

     Ovoj makedonski velikan i velikan na site slobodoqubivi i miroqubivi narodi na svetot ni ja ostavi neuni{tlivata filozofija na kosmopolitizmot, t.e. na zbli`uvaweto na narodite, mitologiite, kulturite, bogovite, religiite itn., a vo interes na rascutot i rasprostranetosta na makedonskata i makedonisti~kata civilizacija, koja denes se javuva kako supstrat na najrazvienite kulturi i civilizacii na svetot.